Image via Wikipedia

Ravno zaključujete svoj študij, pa se ne morete odločiti ali bi ostali na fakulteti ali pa bi se vrgli v podjetništvo? Je morda možno oboje? Vse to in še kaj v naslednjih petih alinejah.

1. Reciklirajte
Recikliranje ni samo etično dejanje, pač pa ima tudi povsem praktične ekonomske učinke. Enako velja v znanosti. Ste napisali dober članek? Razdelite ga na več delov in objavite vsakega posebej. Isto stvar se da nekoliko drugače napisati večkrat, zato lahko isto idejo ali izsledke raziskave objavite večkrat in v različnih revijah. Namesto ene objave jih boste dobili več, več pa bo tudi znanstvenih točk, s pomočjo katerih lahko pridobite nove raziskovalne projekte.

2. Dajte priložnost mlajšim sodelavcem
Na mladih svet stoji in zakaj ne bi duhamornega znanstvenega dela, npr. zapletenega zbiranja podatkov ali ponavljajočih izračunov prepustili mlajšim, morda celo študentom? Znano je tudi, da je do uglednih znanstvenih objav težko priti. Zato mlajšim sodelavcem, ki so napisali dober članek, pa ne vedo kako ga plasirati v objavo obljubite pomoč – v zameno pa se pod njegov članek podpišite kot drugi avtor. Da vas ne bodo obtožili “freeriderstva” lahko h članku tudi kaj prispevate – zamenjate nekaj besed ter vključite referenco na kakšno vaše prejšnje delo. Uporabite lahko tudi recikliranje. Če vas kdo obtoži da mlajše kolege izkoriščate, mu lahko mirno razložite, da vi mladim samo odpirate možnosti za uspeh, ki bi jih sami zagotovo ne imeli.

3. Sodelujte z industrijo
Izvajanje aplikativnih raziskav in sodelovanje z industrijo so odličen način za zaslužek in prepoznavnost v širši družbi. Država namreč rada namenja obilna finančna sredstva za povezovanje znanosti in industrije, ljudje iz industrije pa dobro vedo, da je sodelovanje z znanstveniki dobro za njihov imidž. Vsebina sodelovanja ni pomembna. Pazite le, da boste svojo raziskavo predstavili s čim bolj zapletenimi izrazi ter ji s tem dali “znanstven” videz. Ter seveda da si boste zagotovili ustrezen kos finančne pogače. Kot vemo je znanstveno delo preslabo plačano in čas je, da to spremenite.

4. Organizirajte si lasten fevd
Slovenske raziskovalne in visokošolske ustanove so organizirane po fevdalnem vzoru. To pomeni, da imajo posamezni raziskovalni centri ali ugledni profesorji svoje fevde, kamor nihče ne sme posegati, vsem skupaj pa vlada šibak kralj, v tem primeru rektor univerze ali pa država. Poiščite svojo tržno nišo, organizirajte lasten fevd, pazite, da ne posežete v fevdalno gospostvo svojih sosedov in s tem ne sprožite nepotrebnih vojn, ter si pridobite naklonjenost kralja. Seveda morate ravnati taktično in sklepati pametna zavezništva. Če boste danes vi podprli raziskovalni projekt svojega kolega, vam bo jutri to uslugo primoran vrniti.

5. Mednarodno sodelovanje
Mednarodno sodelovanje vam prinaša dodatne točke in povečuje ugled, tujci pa so v Sloveniji vedno cenjeni kot največji strokovnjaki. Posebej še, če so iz kakšne večje zahodne dežele. Če gre za sodelovanje z nekim tretjerazrednim inštitutom to nikogar ne zanima – pomembno je, da ste vpeti v mednarodne mreže in priznani tudi v tujini.

Vsekakor je v slovenski znanosti mogoče uspeti, a zavedajte se, da hitrih rešitev ni. Strategijo uspeha je potrebno graditi dolgoročno, na začetku morda nekoliko več investirati (še posebej če začnete kot “mlajši kolega”), a začetni trud bo kasneje bogato poplačan. Konec koncev pa imate v popoldanskem času še vedno lahko lastno podjetje s katerim služite dodaten denar.

Zemanta priporoča v branje:

• Return to Revolver
• Never-Neverland