Zavist škodi zdravju, raje bodite lepi

May 3, 2009 · Posted in hatemail · Comment

: Image via Wikipedia

Še en anonimnež, ki se je pridružil eminentnežu, nazivanim Lol, ta pod nadimkom Busy (ker vsi pravi velikani vedno ostanejo anonimni), je posredoval svoje cenjeno mnenje o intervjujih Fantastičnih 5 skupaj z nekaj vprašanji in pomisleki.

Meni se zdi, da ti predstavljaš kolege ne pa izjemno uspešne posameznike. Zame je uspešen tisti, ki veliko zasluži. Dodaj še podatek katere firme imajo posamezniki, da se na bizi.si preveri, kako dobro poslujejo. Če ne zaradi drugega, zato, da pač veš od koga so nasveti. Ne potrebujem nasvetov od nekoga, ki zasluži 1000€ na mesec ali manj… Naj se raje prvo sam nauči, kako zaslužiti in potem deli naprej nasvete, če jih seveda hoče.

Včasih imam občutek, da predstvaljaš kr ene, ki se ti sami ponudijo, da jih predstaviš. Sicer se pa tudi zate nikakor ne da izvedeti koliko zaslužiš. Očitno ne kaj dosti, ker te podatke tako skrivaš… (če maš na mesec 4000€+ potem si vreden mojega spoštovanja, če ne, pa nasvete raje zadrži zase…)

Sicer si pa ne samo smešen ampak precej beden z vprašanjem “Kam bi investirali 500€”? 500€? Za 500€ še ene spodobne večerje za poslovne partnereje ne dobiš ti pa govoriš o “investiranju”? Zresni se …

Nezavedno je bilo sporočilo razdeljeno na 5 točk (gotovo je pisec reden bralec), prav tako pa bo strukturiran moj odgovor.

1. Na tvojo pripominko, da na njihovo lastno željo skozi intervjuje predstavljam kolege, za katere je nemogoče ugotoviti, kje in kaj delajo, ne pa „izjemno uspešnih posameznikov”, kot si jih poimenoval sam, imam več opazk.

Prva izmed njih je, da so mnogi izmed intervjuvanih posameznikov že uspešni na svojih trenutnih pozicijah, in so to bili tudi prej na svoji poslovni in osebni poti.

Druga opazka je, da se uspeh začne v nas samih in se šele kasneje manifestira v materialno bolj oprijemljivem svetu oziroma svetu, podvrženem javni skrutinaciji. Misliš, da že veš za vse bodoče uspešne like, ki so svojo poslovno idejo začeli sejati danes, želi pa bodo šele jutri? Ena izmed nepogrešljivih kvalitet v poslovnem svetu je tudi identificirati take posameznike in priložnosti. Je torej uspeh stvar letnega poročila ali tudi vseh investicij časa in znanja v primernem okolju s primerno idejo?

Tretja opazka se tiče pozicij intervjuvancev in zaslužkov na teh pozicijah. Namen teh intervjujev ni objava njihovega CV-ja (če jih kdo želi zaposliti, naj jih kontaktira in za podatke prosi sam), temveč predstavitev njihove osebne poti, ki jih je pripeljala tja, kjer so. Intervjuvanci sami se odločajo, kaj želijo o sebi razkriti, saj so vprašanja neintruzivna in odprtega tipa. Veliko njih je jasno povedalo, kaj trenutno počne ali kaj so, seveda pa intervjuja ne vodi DURS, temveč Agej, tako da se vprašanja ne dotikajo njihovih osebnih in kapitalskih dohodkov, premoženja ali kapitalskih deležev. Če te zanimajo taki podatki, imaš možnost vsakega od njih kontaktirati in sam vprašati, od njih samih pa je odvisno, če bodo gospodu, ki se kliče „Busy”, te podatke posredovali. Ne razumem pa, zakaj bi jih javno objavljali.

Kot zadnja opazka pa: z vsemi dosedaj intervjuvanimi liki sem se spoznal preko referenc ter jih sam pozval k intervjuju glede na te reference, tako da res vse lahko imenujem za stanovske kolege, saj so agilni poslovni umi.

2. Je 1.000 € premalo? Kaj praviš na -1.000 €?

Če bi potreboval nasvete od nekoga, ki je sprva zaslužil le pičlih 1.000 €, bi se le stežka obrnil na ta blog, saj v mnogokateri fazi pravi poslovnež služi mnogo manj. Številka je namreč pogosto negativna. Med 500 € in 1.000 € služijo ljudje, ki se usedejo na nek mesečen prihodek. Tisti, ki tvegajo in v svoje poslovne ideje verjamejo, služijo v določenih obdobjih večkratnike v negativnem polj.

3. Da se zame nikakor ne da izvedeti, koliko zaslužim, je absurdno iz enega samega razloga – prvič slišim, da bi te, gospod „Busy”, to zanimalo. Ker te očitno zanima, ti bom zaupal. Na agej@agej.biz mi prosim pošlji svoje podatke, in sicer ime, priimek, naslov stalnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter EMŠO, za tem pa boš po pošti prejel pogodbo o nerazkritju informacij. Ko jo bom sprejel podpisano nazaj s kopijo enega tvojega osebnega dokumenta, ti bom skupaj z iz moje strani podpisanim izvodom pogodbe poslal še podatek o mojem nerevidiranem kapitalskem dohodku v letu 2008 in podatke o skupnem osebnem dohodku v istem obdobju.

4. Kaj zate pomeni magična meja 4.000 € in zakaj je mesečna?

Dividende? Izplačani kapitalski dobički? Gotovinski prejemki? Podkupnine? Kaj od tega je mesečni prejemek, in zakaj je pomembno, koliko se ga prilije? Ali tvoji gospodarski subjekti izplačujejo mesečne dividende? Nisi še nikoli prejel gotovinskega izplačila? Tako, na roko? Je gospod predsednik RS neuspešen človek, ker ima takorekoč fisksen mesečni priliv, ki celo ni preveč visok? Pa predsednik vlade? So veliki delničarji zate primer neuspeha, ker samo sedijo na ogromnih premoženjih in si le občasno delijo velike dobičke?

Pa še: če je pičlih 4.000 € mesečnega prejemka zagotovilo za tvoje spoštovanje, kaj se zgodi v državi, kjer ima tak prihodek medicinska sestra? Boš njo poslušal za nasvete o poslovnosti? Kaj pa zaposlenega na naftni ploščadi? Dobro plačano, med njimi so tudi slovenci. Ali kateri od njih upravlja tvoj finančni portfelj?

5. 500 €? Premisli znova.

500 pravilno vloženih evrov je vredno več kot nepravilno vložen 1mio. Sam predlagaš poslovno večerjo, ampak je ne smatraš za investicijo. Zakaj ne? Mnogi intervjuvanci jo smatrajo za odlično naložbo, ampak oni so najbrž od osebnega stika s poslovnimi partnerji sposobni kaj odnesti, tako da je investicija liabilna. Podkupnina? Zakaj ne? Če tvoja konkurenca plačuje svojega delavca tako malo, da lahko za ta denar kupiš pomembne podatke, je to njihov problem. Investicije niso nakupi v enaki protivrednosti. Zato se imenujejo investicije. Da se povrnejo.

Pa še primer, kako bi lahko z lani pravilno vloženimi 500 € danes sedel na ogromnem premoženju:

Če bi lani sredi septembra kupil out of the money call (nakupne) opcije z zapadlostjo nekaj tednov na nemški volkswagen (recimo zapadlost 1 teden, strike 300 eur), bi lahko iz vsakega vloženega centa ustvaril 650 eur. Moram priznati, da bi pri tovrstnem poslu z veseljem slovenskim davčnim organom izročil 40% zaslužka, saj bi iz 500 vloženih EUR ustvaril nekaj 10 miljonov evrov. Morda sicer ne bi zadel vrha, a reči moram, da nisem pogolten, in bi bilo zame dovolj tudi 5 milijonov € dnevno (pred obdavčitvijo). V primeru malo bolj konzervativne naložbene politike pa bi lani lahko kupil kakšen rudnik zlata (npr. Aurora Gold Corp – A4G) in tako iz dveh centov naredil 32 centov v slabega pol leta. Donosnost sicer ni primerljiva s prejšnjim poslom, a je 1600% donos v pol leta še vedno povsem spodoben. Še malo bolj konzervativni vlagatelj pa bi lani konec novembra kupoval obveznice slovenske odškodninske družbe po ceni 93 centov na evro ter prodal za novo leto po 104 cente na evro, kar znese približno 12% mesečno (ta posel je celo neobdavčen). Še misliš, da je 500 pametno investiranih evrov malo denarja?

Vroči namig: anualizacijo zgoraj navedenih donosov zaradi morebitnih posledic za duševno zdravje obiskovalcev prepuščam zgolj res zainteresiranim bralcem.