Anej, ki ga poznamo po dobrih praktičnih nasvetih na področju E-*, I-* in ostalih digitalnih 2.0 tehnologih, je za interno glasilo Telekoma, Škrjanček, napisal izjemno pronicljiv članek o družbenih medijih. Zanimiva dejstva se nizajo eno za drugim, za zveste bralce pa sem naredil kratek povzetek najbolj drznih in naprednih tez ter navedb.

1) Dvosmernost komunikacije
Pozabite, kar ste mislili, da veste o spletu oziroma kar o komunikaciji nasploh.

“Družbeni mediji prvič v zgodovini ponujajo učinkovito obliko dvosmerne komunikacije.”

“Komunikacija v družbenih medijih se je do sedaj izkazala za edino učinkovito obliko dvosmerne komunikacije med podjetjem in uporabnikom – potencialnim ali stalnim uporabnikom podjetja.”

Družbeni mediji na Spletu 3.0 bodo nekoč nudili učinkovito trosmerno komunikacijo, ko bodo uporabniki začeli komunicirati med seboj, torej utilizirati napredne funkcije družbenih medijev in orodij. Izbrišite svoj CRM, izpraznite bazo uporabnikov, rezultate anket in tržnih raziskav – odgovor je na dlani.

2) Oglaševanje
Pozabite, kar ste mislili, da veste o oglaševanju oziroma kar o marketingu nasploh.

“Ali ni bistvo oglaševanja in trženja ravno to, da je podjetje oz. blagovna znamka prisotna tam, kjer je največ ljudi, ki spadajo v ciljno publiko?”

Drzna teza, postavljena v obliki vprašanja. Je oglaševanje res zgolj obveščanje ciljne publike, torej kupcev, potrošnikov, preferenčno v velikem številu?

3) Ciljanje ciljnega cilja
Ne samo, da je ciljna skupina tam, tudi zadeti jo je mogoče.

“Prav tako pa družbeni mediji omogočajo podjetju, da način komunikacije prilagodi vsaki ciljni skupini posebej, kar pomeni ponudbo pomembnih informacij in posledično večji interes ter vključenost pri sooblikovanju strategije in podobe podjetja.”

Edini odliv iz ciljne skupine se zgodi, ko se ciljna skupina začne neciljno medsebojno obmetavati in neodgovorno ciljati neciljne skupine ljudi s sicer s strani podjetja dobro ciljanimi informacijami. K sreči trosmerna komunikacija v družbenih medijih ne predstavlja večjega, temveč le minorni del komunikacije, pomembnejši del pa je namenjen oglaševalcem in njihovim ciljem.

4) Družbeni mediji so easy
Pozabite vse, kar ste mislili, da veste o community managerjih ali kar o trgu delovne sile nasploh.

“Prisotnost podjetja v družbenih medijih je precej enostavno in predvsem poceni.”

Drugi komunikacijski/oglaševalski/marketinški kanali povlečejo za seboj drago produkcijo, drage usposobljene kadre in visoke stroške zakupa in vodenja. Community managerji na drugi strano pa so poceni in enostavna delovna sila.

5) Družbeni mediji so hard
Ste res mislili, da bo lahko? Pozabite.

“Na koncu pa se je potrebno zavedati, da komunikacija v družbenih medijih ni lahka, potrebno je veliko dela in temu primerno nameniti veliko, predvsem človeških, resursov podjetja.”

K sreči so, kot omenjeno, predvsem človeški resursi poceni. Večji del stroškov tako predstavlja minibar in hitra povezava s spletom.

Vroči namig: “Družbeni mediji so orodja, ki naj bi jih podjetje dodalo v svoj komunikacijski splet.”

Najboljše še pride:

• O prirodi grumuljica u pupku (slideshare.net)
• 64 reviews of Ketamine (rateitall.com)