Fantastičnih 5 – Klemen Robnik

December 13, 2008 · Posted in Fantastičnih 5

: Image via Wikipedia

Klemen Robnik. Entuziast. Človek, ki povsod vidi potencial za uspeh. Nasmejan optimist. Življenjsko pot začne kot otrok socializma. S štirimi leti en teden preživi med mariborskimi študenti in doma izjavi “ko bom, velik bom študent”. Pri sedmih letih kot zadnja generacija Slovencev iz vrst cicibanov prestopi med pionirje. V turbulentnih najstniških letih neuspešno poskuša biti tak kot vsi ostali, skrušen ugotovi, da je poseben. Na prehodu med osnovno in srednjo šolo redno obiskuje psihologa, saj naj bi bil problematičen otrok, žrtev zlorabe, imel epilepsijo ali se drogiral, zaradi vsega tega ima težave pri vpisu v srednjo šolo, a mu po mučnem boju z birokrati uspe vpisati želeno šolo elektrotehnične smeri. Po pol leta, ko aktualnega predsednika razreda izključijo iz šole zaradi pijančevanja, začuti svoje poslanstvo, dokaže, da se je zmožen kosati s predhodnikom in prevzame vajeti, z njegovim delom so bolj zadovoljni dijaki kot profesorji in na poziciji ostane do konca srednje šole. V prostem času se ukvarja z brskanjem po spletu in razuzdanim življenjem rokenrola. Ko pride na vrsto maturantski ples, zapusti zeleni soj računalniškega monitorja in spozna, da življenju tehniške usmeritve manjkajo ženske, zaradi česar raje kot računalništvo vpiše študij na Fakulteti za družbene vede (tudi znani kot Fakulteti dobrega videza) v Ljubljani. Študija sprva ne mara, ima občutek, da je stopil na napačno pot, ne dosega zadanih učnih rezultatov, zaradi česar študij skoraj opusti. Seveda pa je uspešen kar se tiče primarnih ciljev vpisa. Skozi čas spozna, da je družboslovje vseeno odličen študij in posledično ga, kljub preseženemu trajanju povprečnega slovenskega študija, še vedno prakticira.

Kako si prišel do tu, kjer si?
V življenju sem poskušal z različnimi deli. Od računalniškega serviserja, odrskega tehnika na rock koncertih, bil sem roadie poprock skupine Nude, prevajalec tehničnih priročnikov in vzgojitelj otrok v poletnih šolah (kar je bila tudi ena izmed bolj zanimivih delovnih izkušenj). Nato sem na spletu naletel na razpis, ki je obljubljal ključe do vseh globin Kiberpipe. Seveda sem se prijavil, ker rad raziskujem in ker se je Kiberpipa ukvarjala z zanimivimi projekti. Začel sem za pultom, kot deklica za vse (kdo pa ne začne tako), preko snemalca in organizatorja medijskega pokrivanja OpenOffice konference v Barceloni pa sem zrasel dovolj velik, da sem se lahko začel potegovati za delovno mesto vodje. Seveda se je po čudnem spletu okoliščin to mesto ravno v danem trenutku sprostilo in tako sem ga zasedel brez konkurence. S svojim voditeljskim duhom (po kitajskem horoskopu sem pes, po duši pa alfa samec), izkušnjami s krotenjem malih otrok in tehničnim znanjem iz rokerskih dni, sem bil za vodenje takšne organizacije vsekakor idealen.

Kaj bi predlagal ljudem, ki bi želeli biti tako uspešni kot ti?
Za uspešnost sicer obstaja recept, ampak na prvi pogled ni tako magičen, kot bi hoteli. V življenju zagrabi vsako priložnost, ki te lopne po glavi, pa čeprav zgleda še tako absurdna. Obžalovane priložnosti ne vodijo do uspeha in dobre priložnosti se le redko ponudijo dvakrat. Pomembno je tudi da ne lažeš (razen če znaš in je v igri življenje), lahko pa ne poveš vse resnice. Obvezno je udeleževanje družabnih dogodkov, še posebej zabav, ker dobre ideje se krešejo samo tam, kjer glave tišči skupaj več ljudi, nore ideje pa samo tam, kjer so ljudje nori in k slednjemu močno pomagajo razne intoksikacije. Nasmeh in neumnosti so obvezen del uspešnega življenja, prav tako smisel za humor, še posebej ironijo (obvezno učno gradivo so serije Monty Python in Black Adder). Predvsem pa se je potrebno zavedati, da nikoli nisi prestar.

Kdo so tvoji vzorniki poleg Ageja?
Moj največji vzornik je vsekakor Zaphod Beeblebrox. Eden in edini, najlepši in najpametnejši v vseh vesoljih in tega se celo zaveda. Hkrati pa je tudi ultimativni žurer, veleposlovnež in zelo uspešen pri ženskah. Kot pubertetnik sem imel slabo samopodobo in to povsem neupravičeno. Raje kot z nabijanjem žoge sem se ukvarjal s knjigami, kjer sem srečal mnogo idolov in najpomembnejšo vlogo je odigral ravno Zaphod. Od njega sem se naučil samozavesti, želje po druženju in raziskovanju življenjskih globin.

Kako si pridobil svoj prvi tolar/evro/kuno/zlot/burek?
Prav prvi zaslužek sem dobil, ko sem po kolinah zbral prašičje ščetine in jih prodal v zbiralnico. Zaslužil sem danes zavidljivo nominalno vrednost več milijonov dinarjev (natančne številke se nažalost ne spomnim), a je vse skupaj naneslo par čungalung in kokakolo. Delo je bilo trdo, saj je bilo potrebno ščetine pobrati iz vode, zunaj pa je bil sneg. Nato sem moral s ščetin očistiti kolofonijo. Sušenje sem lahko prepustil suhemu zimskemu zraku, prevoz od babice do zbiralnice pa mi je bil podarjen.

Kam bi investiral 500EUR?
Pred kakšnim letom v tretji svet s pomočjo organizacije Kiva, pred mesecem dni v banko, ker so ponujale visoke obresti, danes pa v kolo z dobro verigo, saj so mi ga pred kratkim ukradli iz kolesarnice in sedaj po Ljubljani pešačim ali pa stojim v kolonah.